Annabelle StephensonV drzni potezi za reševanje okoljskih izzivov je ambiciozni predlog obdavčitve ogljičnih emisij v Avstraliji, vreden 100 milijard dolarjev, sprožil intenzivne razprave med političnimi in ekonomskimi krogi. Predlog, katerega pobudnik je Inštitut supermoči in ga zagovarjata Ross Garnaut in Rod Sims, si prizadeva uvesti letno pristojbino do leta 2030 na avstralske emisije iz podzemnih mineralnih nahajališč in uvoženega blaga. Dohodek, ustvarjen iz tega davka, je namenjen spodbujanju pomembne gospodarske preobrazbe.
Namesto da bi kaznovali avstralske izvoznike na podlagi emisij držav, ki uvažajo njihovo blago, bi inovativne oblike obdavčitve lahko preoblikovale krajino okoljskih politik, ne da bi ogrozile konkurenčnost.
Garnaut in Sims predlagata, da bi se dohodek iz tega davka preusmeril v subvencioniranje stroškov energije za potrošnike ter industrije, odvisne od obnovljivih virov energije, izbranih s strani vlade. Kljub temu pa so pred izvajanjem takšnega davka in subvencijskega sistema nujna ustrezna priprava in razvoj novih industrij, ki bi nadomestile obstoječe avstralske izvozne sektorje.
Predlogi, ki jih je predstavil Inštitut supermoči, predstavljajo potencialno grožnjo avstralskemu blagostanju v hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Preden se podamo na tako preoblikovalna dejanja, je potrebno skrbno premisliti, kako najbolje pozicionirati državo za prihodnje desetletje.
Pogosto zastavljena vprašanja
1. Kakšen predlog predstavlja Inštitut supermoči?
Inštitut supermoči predlaga uvedbo davka v višini 100 milijard dolarjev letno do leta 2030 na avstralske emisije iz podzemnih mineralnih nahajališč in uvoženega blaga. Dohodek iz tega davka bo uporabljen za olajšanje globoke gospodarske preobrazbe.
2. Zakaj ta oblika obdavčitve ni sprejeta v nobeni drugi državi?
Obdavčenje avstralskih izvoznih dobrin na podlagi emisij, ki jih generirajo države uvoznice, drugje ni uveljavljeno, saj lahko zmanjša konkurenčnost avstralskih izvoznikov.
3. Kakšni so predlogi glede uporabe davčnih prihodkov?
Garnaut in Sims predlagata, da bi se dohodek iz davka uporabil za subvencioniranje stroškov energije za potrošnike v državi in industrije, odvisne od obnovljivih virov energije, izbranih s strani vlade.
4. Kakšne bi lahko bile posledice uvedbe visokega davka?
Uvedba tako visokega davka bi lahko ovirala donosnost glavnih avstralskih izvoznih industrij, kar bi privedlo do zmanjšanja obsega izvoza in zmanjšanja konkurenčnosti avstralskih izvoznikov.
5. Kako bi lahko uvedba obdavčitve vplivala na inflacijo?
Zmanjšanje prihodkov od izvoza fosilnih goriv in povečanje uvoza za gradnjo novih ekoloških industrij bi lahko povzročilo oster padec vrednosti avstralskega dolarja, kar bi lahko privedlo do inflacije.
6. Zakaj bi lahko vpliv zmanjšanja vrednosti avstralskega dolarja vodil do povečanja obrestnih mer?
Padec vrednosti avstralskega dolarja in inflacija bi lahko zahtevala povečanje obrestnih mer, namesto zmanjšanja.
7. Zakaj bi morala gradnja novih industrij potekati postopoma?
Gradnja novih industrij, zasnovanih na obnovljivih virih energije, zahteva pomembne finančne naložbe in veščine, ki niso takoj na voljo. Razgradnja obstoječih izvoznih industrij pred širjenjem novih bi se lahko izkazala za napako.
8. Kakšna so tveganja povezana z razvojem novih ekoloških industrij?
Določitev, katera industrija bi bila najbolj primerna za Avstralijo in ustvarila izvozne prihodke, ostaja negotova, saj je odvisna od globalne prednosti okolju prijaznih izdelkov. Odločitev, katera industrija bo imela konkurenčno prednost, ne bi smela biti v rokah vlade ali lobistov industrije, ampak bi morala biti prepuščena trgu.
9. Kakšne bi bile posledice uvedbe izvoznega davka?
Obstaja možnost, da bi avstralske izvozne dobrine nadomestile nižje kakovostna in bolj emisijska goriva iz domačih virov v Kitajski, Indiji in konkurenčnih državah Avstralije. Posledično bi zmanjšanje globalnih izpustov ogljikovega dioksida zaradi davka lahko bilo razočarljivo.
Za več informacij obiščite [Ministrstvo za okolje Avstralije](#) in [Austrade – Nacionalna agencija za promocijo investicij in trgovine](#).
The source of the article is from the blog agogs.sk
