Proučevanje razkriva vpliv multisenzorne navidezne resničnosti na dejavnost mrežnih celic v človeškem možganu

Raziskovalci na Korejskem inštitutu za znanost in tehnologijo (KIST) ter na Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo v Lozani (EPFL) so dosegli pomemben preboj pri razumevanju razmerja med kognitivnimi izkušnjami in dejavnostjo mrežnih celic v možganih. Z indukcijo iluzij lastne lokacije z uporabo multisenzorične virtualne resničnosti (VR) v MRI skenerju so raziskovalci opazovali spremembe v dejavnosti mrežnih celic v možganih.

Pretekli raziskovalni pristopi mrežnih celic, ki so odgovorne za naš občutek lokacije v prostoru, so temeljili predvsem na vizualnih znakih ali fizičnem premikanju. Vendar ta študija kaže, da lahko kognitivne spremembe v zaznani lokaciji aktivirajo mrežne celice tudi brez teh vizualnih znakov ali fizičnega premikanja.

Da bi inducirali iluzije lastne lokacije, so raziskovalci uporabili multisenzorično tehnologijo VR v kombinaciji z telesno stimulacijo v MRI skenerju, kar jim je omogočilo natančno nadzorovanje iluzij v različnih smereh. Udeležencem so izkušnje ocenili z vprašalniki in vedenjskimi metrikami.

Rezultati študije so pokazali, da so popolnoma kognitivne spremembe v magnetskih položajih, inducirane z multisenzorično telesno stimulacijo, sprožile aktivnosti v človeških mrežnih celicah. Ta ugotovitev nakazuje, da možgani GPS koordinate ne reagirajo le na fizično lokacijo, ampak tudi na lokacijske informacije, ki temeljijo na kognitivnih dejavnostih in izkušnjah.

Ta raziskava ima pomembne implikacije za različne aplikacije. Ponuja potencial za diagnosticiranje halucinatornih simptomov z analizo slik možganov, zagotavljanje objektivnih metod za razumevanje in zdravljenje stanj, kot so izkušnje izven telesa. Poleg tega študija odpira vrata za razvoj novih terapij, ki ciljajo na iluzorne simptome.

Dr. Hyuk-June Moon iz KIST je poudaril pomen integracije multisenzoričnih telesnih signalov pri razumevanju dejavnosti mrežnih celic. Načrtovano je nadaljnje mednarodno sodelovanje pri raziskovanju možganskih mehanizmov, ki ležijo v osnovi iluzij, ki jih povzročajo različne mentalne in nevrološke bolezni, ter razvoju neinvazivnih metod stimulacije možganov za blaženje teh simptomov.

Ta prelomna študija razsvetljuje zapleteno razmerje med kognicijo in navigacijskim sistemom možganov, kar lahko ustroji pot za napredke na področju nevroznanosti in psiholoških terapij.

Dodatna pomembna dejstva:
– Mrežne celice so vrsta nevronov, najdenih v entorinalnem korteksu možganov.
– So del navigacijskega sistema možganov in imajo pomembno vlogo pri prostorski navigaciji in pomnjenju.
– Prejšnje študije so pokazale, da se mrežne celice aktivirajo, ko se žival ali človek premika skozi fizični prostor.
– Ta študija kaže, da se mrežne celice lahko aktivirajo tudi zaradi kognitivnih sprememb v zaznani lokaciji, celo v odsotnosti fizičnega premikanja.
– Uporaba multisenzorične tehnologije virtualne resničnosti v MRI skenerju je omogočila natančen nadzor iluzij lastne lokacije.
– Za oceno udeležencev izkušenj med študijo so bili uporabljeni vprašalniki in vedenjske metrike.

Pomembna vprašanja:
1. Kako mrežne celice prispevajo k našemu občutku lokacije v prostoru?
2. Kakšna je vloga vizualnih znakov pri aktivaciji mrežnih celic?
3. Ali lahko kognitivne spremembe v zaznani lokaciji aktivirajo mrežne celice?
4. Kako se lahko uporablja multisenzorična tehnologija virtualne resničnosti za induciranje iluzij lastne lokacije?

Ključni izzivi ali kontroverze:
1. Eden od izzivov je razumevanje specifičnih mehanizmov, s katerimi kognitivne spremembe v zaznani lokaciji aktivirajo mrežne celice.
2. Drugi izziv je določanje obsega, v katerem je aktivnost mrežnih celic vplivana z vizualnimi znaki v primerjavi s kognitivnimi dejavnostmi in izkušnjami.
3. Lahko nastane kontroverza v zvezi z uporabo tehnologije virtualne resničnosti pri študiju možganske dejavnosti in njenih morebitnih omejitvah pri zagotavljanju natančnih predstav resničnih izkušenj.

Prednosti:
1. Ta študija ponuja vpogled v razmerje med kognicijo in navigacijskim sistemom možganov, kar ima lahko posledice za razumevanje prostorske navigacije in pomnjenja.
2. Uporaba multisenzorične tehnologije virtualne resničnosti omogoča natančen nadzor iluzij lastne lokacije, napredovanje raziskovanja na tem področju.
3. Ugotovitve imajo potencialne aplikacije pri diagnosticiranju in zdravljenju stanj, kot so halucinatorni simptomi in izkušnje izven telesa.

Slabosti:
1. Ugotovitve študije temeljijo na majhnem vzorcu in morda niso reprezentativne za splošno populacijo.
2. Uporaba tehnologije virtualne resničnosti v MRI skenerju lahko omeji ekološko veljavnost rezultatov študije.
3. Potrebne so dodatne raziskave za popolno razumevanje implikacij in omejitev teh ugotovitev.

Predlagana povezava: Spletna stran EPFL

The source of the article is from the blog girabetim.com.br